FleXtend®

Priročnik

 

 

Uvoznik in distributer:

MIC Mengeš d.o.o.

Proizvajalec:

                                                                             BSI, Oregon, ZDA

tel. 01/729-1382

Email: nikola.krstic@siol.net

GSM: 041 769 544
 
KAZALO:

1.   NOVA METODA ZA SINDROM KARPALNEGA KANALA                             

2.   PRIPRAVA SISTEMA FLEXTEND ZA NAMESTITEV NA ROKO

      IN NAPOTKI ZA VEČANJE UPORNOSTI ELASTIČNIH TRAKOV       

3.   SPLOŠNI VARNOSTNI NAPOTKI IN OPOZORILO                                          

4.   SPLOŠNA NAVODILA                                                                                        

5.   NAMESTITEV SISTEMA FLEXTEND NA ROKO                                            

6.   OPIS VAJ – OSNOVNI VAJI – OPIS SESTAVLJENIH VAJ                           

7.   FIZIOTERAPEVTSKE SHEME                                                                           

8.   SINDROM KARPALNEGA KANALA                                                                 

9.   PONAVLJAJOČI SE ZVINI ZAPESTJA                                                             

10. TENIŠKI  KOMOLEC                                                                                            

11. KOMOLEC IGRALCA GOLFA                                                                            

12. KAZALEC                                                                                                              

13. BOLEČINA V ZAPESTJU:  RADIALNO OBMOČJE                                        

14. BOLEČINA V ZAPESTJU:  ULNARNO OBMOČJE                                         

15. BOLEČINA V ZAPESTJU:  OSREDNJE OBMOČJE                                      

16. NEKAJ PODATKOV IZ ŠTUDIJE O UČINKOVITOSTI                                    

 

Nova fizioterapevtska metoda za sindrom karpalnega kanala, teniški komolec in komolec igralcev golfa ter nekatere druge indikacije

(skrajšana predstavitev)

 

Opis sindroma karpalnega kanala

Prodromalni znaki so ščemenje oziroma mravljinci v prstih na roki morda pri tipkanju ali za volanom, pri delu z računalnikom, potem pri rekreaciji ali pa kar doma pri hišnih opravilih. Nadalje niso tako redki tisti, ki poznajo otrplost prstov na roki (mezinec je izvzet), potem so tu še bolečine pod palcem, ki izžarevajo po podlahti in nadlahti tja do vratu. Mišica pod palcem je zmanjšana. Zraven velja omeniti pojav pekoče bolečine, ki se iz zapestja širi proti prstom. Nadalje oslabita občutek dotika in občutek toplo-hladno, posebej pa je moteč oslabeli stisk roke. Ne da se držati pisala, lista papirja s palcem in kazalcem, predmeti padajo iz rok. Kot da bi postali čudno nerodni. Pojavi se zatekanje roke in podlahti ob hudi bolečini, ki se oglasi ponoči, vse skupaj z oteklino vred pa izgine z jutrom. Opisani znaki ne nastopijo hkrati, na začetku so posamični in v bistvu opozorilni, vendar se stopnjujejo, med seboj so povezani in soodvisni, ves ta skupek problemov poimenujemo sindrom karpalnega kanala oziroma sindrom zapestnega prehoda. 

 

Vzročni dejavniki

Naštete znake pri sindromu karpalnega kanala povzroča stisnjenje živca n. medianusa (n. mediani), ki poteka skozi zapestje. Vse skupaj je pogojeno z ozkim prehodom, ki ga na zgornji strani tvori osem zapestnih kosti, na spodnji pa prečni zapestni ligament. Skozi ta prehod poleg omenjenega živca vodi še devet tetiv. Vzročni dejavniki za stisnjenje živca so anatomski, patofiziološki ali pa so povezani z uporabo roke pri poklicnih in ljubiteljskih dejavnostih. Med anatomske razloge razvrščamo kostne štrline, zadebeljen prečni ligament, akromegalijo, osteofite po poškodbah, kalus po tipičnem zlomu podlahtnice, itd. Tudi skupina patofizioloških vzročnih dejavnikov je izdatna. Sem prištevamo sladkorno bolezen,  kajenje, alkoholizem, vnetja, avtoimune bolezni (revma,skleroderma), jemanje oralnih kontraceptivov, eklampsijo, oslabelo delovanje ščitnice, dolgotrajne hemodialize, debelost itd. Znani so primeri sindroma pri nosečnosti, ki s porodom izginejo. Najbolj obsežna vzročna skupina je povezana s poklicnimi  oziroma ljubiteljskimi dejavnostmi. Pri tem gre za ponavljajoče se gibe rok, ki so značilni za tipkanje, ročno delo, stiskanje in sproščanje rok pri tekočem traku, igranje inštrumentov, risanje, potem uporaba roke, ko se nanjo prenaša telesna teža (paraplegiki, kolesarjenje na dolge proge), itd. Poklicev, ki jih povezujemo z večjo pojavnostjo sindroma karpalnega kanala, je tako kar precej: tajnice, potem vsi poklici, ki  vsebujejo delo z računalnikom, delavci pri tekočem traku, kuharji, zobozdravniki, kirurgi, fizioterapevti, igralci tenisa, košarke, rokometa, nekatere težkoatletske discipline, glasbeniki, gradbeni delavci, trgovci, kuharji, poklicni vozniki, električarji itd.  O sindromu karpalnega kanala je v antični Grčiji pisal že Hipokrat. Nekaj stoletij pred našim štetjem ga je navedel kot poklicno obolenje pri delavcih, ki so pletli košare. Zdaj ima te zdravstvene težave čedalje več ljudi, tudi zaradi razširjene uporabe računalnika. Sindrom je pogostejši pri ženskah, največ ga je med 40. in 60. letom.

 

Metode zdravljenja in preprečevanja

Poznamo konzervativno in kirurško zdravljenje sindroma karpalnega kanala.

H konzervativni metodi štejemo imobilizacijo zapestja v nevtralnem položaju z  mavčevo ali plastično opornico, ki nikjer ne pristiska na mediani živec. Bolnik si jo namešča predvsem ponoči. Naslednja oblika so injekcije topnih kortikosteroidov v karpalni kanal in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. To injiciranje mora biti zelo natančno, uporabljajo se najtanjše igle. Zaradi možnosti poškodb je tudi tvegano. Kirurško zdravljenje sindroma karpalnega kanala sledi konzervativnim oblikam, če te niso uspešne. Obstajata klasična kirurška tehnika in operiranje po endoskopskem načinu. Iz tuje in domače strokovne literature je razvidno, da tudi operativni posegi vselej ne odpravijo težav. Ni malo bolnikov, ki po dolgotrajnem zdravljenju morajo na drugo delovno mesto oziroma se invalidizirajo in tudi invalidsko upokojijo. Sindrom karpalnega kanala je zato ves čas prisoten kot poseben problem, ki stroškovno izdatno bremeni zdravstveno zavarovanje. Ta značilnost je globalna. Poleg zdravljenja so znane metode za preprečevanje nastajanja sindroma karpalnega kanala. Posebej pomembna je drža pri sedenju, potem dinamika in raznovrstnost delovnega procesa, na primer pri tekočem traku, itd. S tem se ukvarja ergonomija. V zadnjem času si je zanimivo mesto tako pri zdravljenju kot pri preprečevanju sindroma karpalnega kanala pridobila fizioterapija. Vrsto let so poznane nekatere vaje, ki pripomorejo k manjši pojavnosti in večji obvladljivosti sindroma.

 

Nova metoda – krepitev posameznih mišičnih skupin v podlahti

 

Dosedanje ugotovitve in posebej nekatere nove zamisli so obdelali ameriški znanstveniki in inovatorji iz Oregona. Izdelali so poseben sistem za krepitev posameznih mišičnih skupin v podlahti. Sistem se imenuje Flextend. Izkazalo se je, da so s to metodo v največji meri doslej zmanjšali oziroma odpravili nekatere vzročne dejavnike za sindrom karpalnega kanala. Uspešnost je 80-90%. Metoda je zlasti primerna, ker je uporabna ne glede na razvojno stopnjo bolezni. Izkazala se je tudi v okrevalnem obdobju po operaciji. V ZDA so metodo  patentirali, kar pomeni, da so jo verificirale zdravstvene oblasti. Patent velja tudi za območje EU. Strokovno so metodo potrdili tudi pri nas na Kliničnem centru v Ljubljani. Za vse, ki jih pestijo problemi, ki smo  jih opisali, je nova metoda zdravljenja in preprečevanja sindroma karpalnega kanala velika pridobitev za kvaliteto življenja v zrelih letih. Za vse ljubitelje zahtevnejše rekreacije pa še tole: nova metoda je učinkovita tudi pri »teniškem komolcu«(epicondylitis humeri lateralis) in pri »komolcu igralcev golfa«(epicondylitis humeri medialis).

 

 

PRIPRAVA SISTEMA FLEXTEND ZA NAMESTITEV NA ROKO

IN NAPOTKI ZA VEČANJE UPORNOSTI ELASTIČNIH TRAKOV

 

  1. Najprej položimo rokavico na ravno ploskev tako, da gleda proti nam notranja stran z dvema vrstama obročev na prstih.
  2. Pod rokavico postavimo tudi manšeto, spet tako da vidimo obroča na njej.

Manšeta je namenjena umestitvi na podlahti pod bicepsom.

Za desno rokavico so obroči na manšeti na levi strani, za levo rokavico pa so obroči na manšeti na desni strani.

  1. Elastični trak, ki ga izberemo (na začetku je to tanjši trak), najprej pritrdimo v eno odprtino zagozde, nasprotni konec pa potem umeščamo v obroče.
  2. Začnemo z obročem na manšeti, potem na istostranskem obroču na rokavici na volarni strani zapestja.
  3. Sledi obroč (ponavadi na začetku proksimalna vrsta obročev na prstih) na palcu, po vrsti vsi prsti: kazalec, sredinec, prstanec, mezinec.
  4. Ponovno umestimo elastični trak na drugem obroču na volarni strani zapestja, sledi še obroč na manšeti, potem še učvrstitev elastičnega traku v drugi odprtini v zagozdi in s tem je krog sklenjen.
  5. Upornost elastičnih trakov, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje v podlahti, je treba ves čas povečevati, saj le tako lahko z dvomesečnim izvajanjem terapevtske sheme dosežemo rezultat.
  6. Ta pa je ravnovesje med fleksorno in ekstenzorno skupino mišičja v podlahti.
  7. Upornost elastičnega traku lahko povečamo s premikanjem zagozde.
  8. Nadalje lahko stopnjujemo upornost tako, da elastični trak premestimo iz proksimalne vrste obročev na rokavici v distalno vrsto obročev.
  9. Naslednja stopnja je umestitev dveh tanjših elastičnih trakov, pri čemer lahko uporabimo tudi dve zagozdi za manšeto na nadlahti.
  10. Umestitev debelejšega elastičnega traku v sistem je naslednja stopnja večanja odpornosti.

12.1.   Spet imamo na izbiro proksimalno in distalno vrsto obročev kot dve različni stopnji.

12.2.   Potem je naslednja stopnja kombinacija debelejšega elastičnega traku skupaj s tanjšim, predlagamo, da ta kombinacija sledi debelejšemu traku na distalni poziciji.

  1. S tem stopnjevanje upornosti še ni izčrpano. Poudarjamo, da je ves čas nujno, da se nizi gibov izvajajo do občutka nelagodja oziroma zmerne bolečine.
  2. Naslednja tehnika večanja upornosti elastičnih trakov je krajšanje dolžine elastičnih trakov na distalni strani zagozde.

 

Splošni varnostni napotki:

Ko imate nameščen sistem Flextend oziroma ga uporabljate, ne približujte roke    obrazu.

Ne menjavajte elastičnih trakov, dokler imate sistem Flextend na roki.

Preden začnete uporabljati sistem Flextend se prepričajte, da so zagozde trdno pritrjene.

Opozorilo:

Pred izvajanjem vaj se posvetujte z zdravnikom.

Za dosego učinkov je treba sistem Flextend uporabiti natančno in skladno z navodilih v terapevtskih shemah in v sodelovanju s fizioterapevtom.

Preden se lotite izvajanja programa s sistemom Flextend, prosimo da natančno preberete program vaj!

 

SPLOŠNA NAVODILA

Program vaj s sistemom Flextend začenjamo v supinirani legi »Dlan gor«.Ta začetna lega lahko pripomore, da zmanjšamo možnost obremenitve mišice oziroma živca v stičišču zapestja in dlani. Podlahtnica in koželjnica sta v tej legi vzporedno druga k drugi in se ne križata, kot imamo primer pri legi tenar gor  oziroma pri legi »Dlan dol (pronacija)«. Križanje podlahtnice in koželjnice lahko vodi v stisnjenje mehkega tkiva, kar povečuje pritisk v karpalnem kanalu. Ta pritisk lahko utesni prostor v karpalnem kanalu, povzroča draženje in/ali sprožanje vnetja zaradi povečanega trenja fleksornih tetiv, ko polzijo skozi karpalni kanal.

ZAČNITE VAJE TAKO, DA UPORABITE NAJPREJ PROKSIMALNO VRSTO OBROČKOV NA ROKAVICI, SAJ TO OMOGOČA MANJŠO ZAČETNO OBREMENITEV EKSTENZORNEGA MIŠIČJA V PODLAHTI.

V PRVEM TEDNU IN TJA DO DESETEGA DNE SE POJAVIJO ZNANI ZNAKI OBČUTLJIVOSTI LOKOMOTORNEGA APARATA, KI JIH POGOJUJE PREDHODNA OSLABELOST MIŠIČJA. TA ZNAKI SE BODO IZRAZITO UMIRILI PO 1-2 TEDNIH OD ZAČETKA IZVAJANJA PROGRAMA.

Gibe izvajamo v nizih. Ponovitev gibov v nizu je treba skladno s terapevtsko shemo izvesti toliko, da nastopi nelagodje, občutek zmerne bolečine. Posamezne

gibe izvajamo v trajanju prIbližno dveh sekund. Gibi so enakomerni, brez zadrževanja na polovici giba oziroma v nevtralni legi.

Med posameznimi nizi manšeto na nadlahti pod bicepsom obvezno sprostimo, tako da se mišičje dodobra odpočije in vzpostavi polna cirkulacija krvi. Počitek med nizi traja 30-45 sekund.

 

NAMESTITEV SISTEMA FLEXTEND NA ROKO

 

  1. Roko potisnemo skozi manšeto. Treba je biti pozoren, da so elastični trakovi dosledno vzporedni. Ne smejo biti zviti, potek med manšeto in rokavico mora biti popolnoma v ravni liniji.
  2. Roko damo potem v rokavico in jo prIčvrstimo s trakom ob ulnarni strani.Takoj za tem sledi pokončna lega podlahti, glej sliko 10 v angleški brošuri, pravi kot med nadlahtjo in podlahtjo in namestitev ter pričvrstitev manšete na nadlahti pod biceps. Ves čas smo pozorni na ravno linijo elastičnih trakov.
  3. Dlan je v enaki ravnini kot podlaht, elastični trakovi so zravnani, vendar brez premagovanja njihove upornosti in s tem je sistem Flextend pripravljen za učinkovanje oziroma izvajanje izbranih vaj.

 

OPIS VAJ  

Vse vaje opisujemo glede na zaporedje na video kaseti, zato predlagamo, da si vse vaje hkrati tudi ogledate na posnetkih.

Skupino vaj delimo na osnovne in sestavljene.

 

OSNOVNI VAJI:

1.    Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju

 

Izhodiščna lega: Pravi kot v komolčnem sklepu, dlan je isti ravnini kot podlaht v supiniranem položaju. Zaprta roka.  Prste, zapestje in podlaht iztegujemo povezano in hkrati do polnega nevtralnega položaja, oziroma z dlanjo in prsti še čez nevtralni položaj. Brez zadrževanja v tem srednjem položaje se vrnemo nazaj v izhodiščno lego. Opisani gib traja v celoti 2 sekundi.

 

2. Dlan gor - Iztegovanje v zapestju

 

Izhodiščna lega: Pravi kot v komolčnem sklepu, dlan je isti ravnini kot podlaht v supiniranem položaju. Zaprta roka.  Prste in zapestje iztegujemo povezano in hkrati do polnega nevtralnega položaja, oziroma z dlanjo in prsti še čez nevtralni položaj. Minimalen gib se dogaja rudi v predelu komolca (glej sliko na video kaseti). Brez zadrževanja v srednjem položaju se vrnemo nazaj v izhodiščno lego. Opisani gib traja v celoti 2 sekundi. V tem srednjem položajo se vračamo nazaj v izhodiščno lego.

 

 

OPIS SESTAVLJENIH VAJ

 

Sestavljenih vaj je dvanajst. Opisujemo jih po vrstnem redu z video kasete.

 

1.Tenar gor – Iztegovanje v zapestju in komolcu

Vajo začnemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato z občutkom razpremo prste in iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju in komolcu. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni – nevtralna pozicija – sledi povratek nazaj v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

2.Tenar gor – Iztegovanje v zapestju

Vajo začnemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato z občutkom razpremo prste in iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju in minimalno komolcu. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni – nevtralna pozicija – sledi povratek nazaj v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

3. Dlan dol

Dlan visi navzdol, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje in razpiranje prstov in zapestja, tudi čez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

4. Supinacija in iztegovanje v zapestju

Dlan visi navzdol, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi supinacija in iztegovanje ter razpiranje prstov in zapestja, tudi čez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

5. Pronacija in iztegovanje v zapestju

Supiniran položaj z zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi pronacija in iztegovanje ter razpiranje prstov in zapestja, tudi čez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

 

6. Iztegovanje v zapestju

Supiniran položaj z izraziteje zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje samo zapestja brez razpiranja in iztegovanja prstov. Iztegovanje je možno tudi čez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

7. Iztegovanje prstov

Supiniran položaj z izraziteje zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje samo prstov, zapestje miruje. V nevtralni legi prstov se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

8. Iztegovanje palca in mezinca

Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje palca in mezinca do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

9. Iztegovanje palca in kazalca

Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje palca in kazalca do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

10. Iztegovanje posameznega prsta

Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje posameznega prsta do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi.

 

11. Iztegovanje zapestja z radialno deviacijo

Vajo začnemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato  iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni, izvedemo radilano deviacijo. Sledi povratek nazaj v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi

 

12. Iztegovanje zapestja z ulnarno deviacijo

Vajo začnemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato  iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni, izvedemo ulnarno deviacijo. Sledi povratek nazaj v izhodiščno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi

FIZIOTERAPEVTSKE SHEME ZA SISTEM FLEXTEND®

 

1.   Sindrom karpalnega kanala

2.   Ponavljajoči se zvini zapestja

3.   Lateralni epikondilitis-Teniški komolec

4.   Mediani epikondilitis-Komolec igralca golfa

5.   Kazalec

6.   Bolečina v zapestju-Radialno območje

7.   Bolečina v zapestju-Ulnarno območje

8. Bolečina v zapestju-Osrednje območje

 

 

 

 

Sindrom karpalnega kanala

 

 

V a j e:

Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / deset ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

2. in 3. teden:

                   4 nizi / 12-20 ponovitev        2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zvečer

                   4 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   5 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zvečer

                   5 nizov: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

 

Ponavljajoči se zvini zapestja

 

V a j e

 

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Pronacija in iztegovanje v zapestju

3. Supinacija in iztegovanje v zapestju

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. in 3. teden:

                   4 nizi / 12-20 ponovitev        2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   3. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   4. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

Epicondylitis lateralis (radialis) humeri-Teniški komolec

 

V a j e

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

3. Supinacija in iztegovanje v zapestju

4. Dlan dol

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor  oz. Tenar gor– Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor oz. Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. in 3. teden:

                   5 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Dlan dol

         3. niz: Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4.niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

5.niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                            Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor –                       Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   3.niz: Dlan dol

4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

Epicondylitis medialis (ulnaris) humeri-Komolec igralca golfa

 

V a j e

 

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Pronacija in iztegovanje v zapestju

3. Supinacija in iztegovanje v zapestju

 

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. in 3. teden:

                   5 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   4. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obrementitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

Kazalec

 

V a j e

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Iztegovanje posameznega prsta

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 10-12 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

2. in 3. teden:

                   4 nizi / 12-20 ponovitev        2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zvečer

                   4 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1.,2. in 3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   4. in 5. niz: Iztegovanje posameznega prsta

                   6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

 

Bolečina v zapestju-Radialno območje

 

V a j e

 

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Supinacija in iztegovanje v zapestju

 

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor  – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor  – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

2. in 3. teden:

                   5 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2., 3. in 4. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2., 3., 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

                   6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

Bolečina v zapestju-Ulnarno območje

 

V a j e

 

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Pronacija in iztegovanje v zapestju

     3. Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor  – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor  – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. in 3. teden:

                   5 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju

                   3. in 4. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          6 dni v tednu                         izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju

                   3. ,4. in 5. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

Bolečina v zapestju-Osrednje območje

 

V a j e

 

1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. Pronacija in iztegovanje v zapestju

3. Supinacija in iztegovanje v zapestju

     4. Iztegovanje palca in mezinca (možni dodatek)

 

Opozorilo: Vaje je treba izvajati do občutka neugodja. To ne vključuje znanih reakcij v prvem tednu po začetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Če občutite neudobje ves čas izvajanja vaje »Dlan gor  – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor  – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

 

1. teden:    3 nizi / 12-20 ponovitev         2X dnevno                   3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zvečer

                        3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

2. in 3. teden:

                   4 nizi / 12-20 ponovitev        2X dnevno          5 dni v tednu                         izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   3. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

4. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

4. do 8. teden:

                   6 nizov / 12-20 ponovitev     2X dnevno          5-6 dni v tednu                      izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zvečer

                   1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

                   2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju

                   4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju

6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali

                        Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)

 

Pri krepitvi ekstenzorne mišične skupine v podlahti je osrednjega pomena povečevanje obremenitev. To lahko dosegamo na več načinov:

  1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obročev na rokavici
  2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastičnih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo
  3. samo debelejši elastični trak: ali proksimalno ali distalno
  4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastičnega traku

Ponavljamo, da je povečevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišičje, nujno sproti zagotavljati ves čas poteka terapevtske sheme.

 

 

 

 

Nekaj podatkov iz študije o učinkovitosti Flextenda

 

Originalni naslov:

The Effectiveness of the FleXtend in theTreatment of Carpal Tunnel Syndrome

Avtorji:J. M. Medeiros*, J.M.Boyer,K.Clark,T. Elder,A.C. Laraway,G. S. Milles,J. Salzman

Pacific University, Forest Grove, Oregon

May 19, 2001

 

Introduction

 

            Carpal tunnel syndrome (CTS) has been defined as a compression neuropathy of the median nerve at the wrist, resulting in pain, numbness, and tingling in the thumb, index finger, middle finger, and radial side of the ring finger, and in the lateral half of the palm (1).  In 1990, 48% of all reported workplace illnesses were repetitive motion disorders, compared to 18% in 1980 (2).  Carpal tunnel syndrome, the most common repetitive motion disorder, is on the rise in the United States (2).  Mackinnon and Novack report that 40.8% of upper extremity repetitive motion disorders in 1994 were cases of CTS (3).  Harter et al report that lost work time, medical fees, and legal expenses may reach as high as $100,000 per individual case, putting a tremendous financial burden on individuals and employers (4).  The incidence of CTS may be underestimated secondary to the number of actual cases that go unreported.  According to Cullum and Molloy, patients with CTS often do not report the symptoms that result in a claim of CTS, nor do they accumulate missed days of work.  A majority of these individuals choose to make occupational changes when symptoms do occur, rather than file a worker’s compensation claim (5).

            Currently, there is no treatment for CTS that has proven to effectively and consistently treat the symptoms of CTS.  Treatments available range from conservative measures to surgical intervention.  However, these treatment options have varied in their success rates, and often patients have recurrent episodes of CTS (6).  There are no studies to substantiate the long-term effectiveness of any current clinical interventions.

                The purpose of this study is to determine whether the FleXtendÔ is effective in treating CTS.  The FleXtendÔ is an exercise glove designed by Balance Systems, Inc. with the purpose of decreasing the signs and symptoms of CTS, by increasing the strength and flexibility of the wrist and fingers.  The FleXtend™ is relatively inexpensive and can be used in a self-management home exercise program.  If it is an effective treatment for CTS, the ramifications for decreasing medical and worker’s compensation costs could be quite substantial.

 

Nadalje še pregled iz študije:

 

Surgical Outcomes

The outcomes of carpal tunnel release surgery vary widely.  Complications do occur with both the traditional open method and the more recently developed endoscopic technique.  These complications include transient paresthesias of the ulnar and median nerves, vessel lacerations, nerve lacerations, reflex sympathetic dystrophy, flexor tendon lacerations, and incomplete TCL division (40,48).  Some proponents claim that the OCTR is the safest, most effective technique (42).  However, Nancollas et al reported that 57% of patients who had undergone OCTR had a return of symptoms within two years following surgery (6).  Still others cite ECTR as a superior technique, with a less painful scar and faster recovery time (44,45).  In contrast, Hulsizer et al suggest a higher incidence of incomplete release of the carpal tunnel is found with ECTR as opposed to OCTR, thus resulting in persistent or recurrent symptoms (49).  Moreover, Palmer and Toivonen surveyed hand surgeons who had surgically treated complications of ECTR and OCTR.  They concluded “that carpal tunnel release, be it endoscopic or open, is not a safe and simple procedure.  Major, if not devastating, complications can and do occur with both procedures, of which surgeons should be ever cautious” (48).  While there are several opinions regarding the effectiveness of current CTS interventions, there is very little scientific support for these treatments (50).

 

Metodološka predstavitev:

Methods

Subjects

 

                In order for this study to occur, the Pacific University Institutional Review Board (IRB) granted approval for meeting all ethical and moral standards of research.  The procedure was described to each subject and written confirmation of informed consent was obtained prior to any testing for exclusion or inclusion into the study.  Volunteers were recruited to participate in this study from Spirit Mountain Casino in Grande Ronde, Oregon.  Individuals were screened and biographical information consisting of date of birth, weight, height and occupation was obtained from each subject.  Participants were then excluded from the study for any medical or musculoskeletal condition that prevented them from participating fully in the testing procedures, such as pregnancy, diabetes mellitus, previous surgeries for CTS, injections of corticosteriods within the last two months, or any inflammatory arthritis.  Study participants were included into the study if two of the following five clinical signs or symptoms were present: numbness/tingling; weakness in the forearm, wrist and/or hand; pain in the forearm, wrist and/or hand; sleep disturbance secondary to pain in the wrist and hand; or positive Phalen’s Test or Reverse Phalen’s Test.

 

Nekaj o rezultatih:

 

Najprej zbirni sliki 9 in 10.

 

Nekaj o rezultatih:

 

For the survey score, the means (Figures 8, 9, and 10) and standard deviations (Table 2) for pre-, post-, and follow-up for the control was 27.7±7.1, 28.9±7.4, and 27.1±6.3, respectively.  The means and standard deviations for pre-, post-, and follow-up testing for the FleXtend™ group were 27.5±8.4, 20.9±5.6, and 22.9±8.3, respectively. The means and standard deviations for pre-, post-, and follow-up testing for the medical group were 28.0±7.8, 25.0±12.2, and 25.8±10.5, respectively.  There was no statistical significance for the survey for pre-, post-, and follow-up testing within groups (p=0.40); however, there was significance between groups (p=0.05), and interaction (p=0.05) between groups (Table 7).  A paired t-test with Bonferroni correction factor was used as a post hoc test to determine where the significance existed.  The FleXtend™ pre and post testing was found to be significant (p=0.0070, since the Bonferroni correction factor yielded p£0.008 (Table 8).  The survey control and FleXtend™ post-tests also demonstrated to be statistically significant (p=0.003) (Table 9).

 

Reference:

1. Phalen GS.  The Carpal-Tunnel Syndrome.  The Journal of Bone and Joint Surgery.     1966 Mar; 48A(2):211-228.

2. Szabo RM.  Carpal Tunnel Syndrome as a Repetitive Motion Disorder.  Clinical Orthopedics and Related Research.  1998 June; (351):78-89.

3. Mackinnon SE, Novak CB.  Repetitive strain in the workplace.  Journal of Hand Surgery.  1997; 22A:2-18.

4. Harter BT, McKiernan JE, Kirzinger SS, Archer FW, Peters CK, Harter KC.  Carpal tunnel syndrome: Surgical and nonsurgical treatment.  The Journal of Hand Surgery.  1993 Jul; 18A(4):734-739.

5. Cullum DE, Molloy CJ.  Occupation and the carpal tunnel syndrome.  The Medical Journal of Australia.  1994 Nov 7; 161:552-554.

6. Nancollas MP, Peimer CA, Wheeler DR, Sherwin FS.  Long-term results of carpal tunnel release.  The Journal of Hand Surgery.  1995 Aug; 20B(4):470-474.

7. Slater RR Jr, Bynum DK.  Diagnosis and Treatment of Carpal Tunnel Syndrome.    Orthopedic Review 1993 Oct:1095-1105.

8. Cailliet R.  Hand Pain and Impairment.  3rd ed. FA Davis: Philadelphia, 1982.

9. Linscheid RL.  Kinematic considerations of the wrist.  Clinical Orthopedics 1986;202:

27-39.

10. Norkin CC, Levangie PK.  Joint Structure and Function.  2nd ed. F.A. Davis: Philadelphia, 1992.

11. Garcia-Elias M et al.  Stability of the Transverse Carpal Arch: An Experimental Study.  The Journal of Hand Surgery.  1989; 14A:277-282.

12. Moore KL.  Clinically Oriented Anatomy.  3rd ed. Williams & Wilkins: Baltimore, 1992.

13. Netter FH.  Atlas of Human Anatomy.  CIBA-GEIGY: Summit, Plate 448.

14. Kulick RG.  Carpal Tunnel Syndrome.  Orthopedic Clinics of North America.  1996 Apr; 27(2): 345-354.

15. MacConaill MS, Basmajian JV.  Muscles and Movements: A Basis for Human Kinesiology.  Williams & Wilkins: Baltimore, 1969.

16. Youm, Y, McMurtry RY, Flatt AE, Gillespie TE.  Kinematics of the Wrist.  The Journal of Bone and Joint Surgery.  1978 Jun; 60A(4):423-431.

17. Netscher D, Mosharrafa A, Lee M, Polsen C, Choi H, Steadman AK, et al.  Transverse carpal ligament: its effects on flexor tendon excursion, morphological changes of the carpal canal, and on pinch grip strengths after open carpal tunnel release.  Plast Reconstr Surg. 1997 Sep; 100(3):636-42.