"Izsledki nedavnih raziskav na
področjih medicine, fiziologije in biokemije so pokazali, da je pomanjkanje
selena v prehrani med najbolj pomembnimi razlogi za zmanjšanje odpornosti
organizma," poudarja prof. dr.
Margaret P. Rayman, ki je pred nekaj leti z odmevnim uvodnikom v reviji British Medical Journal opozorila
javnost na ta skrb vzbujajoč problem. Količina selena v povprečnem britanskem
jedilniku se je v zadnjih dveh desetletjih skrčila za več kot polovico, hkrati
pa je v porastu pogostnost raka, bolezni srca in ožilja ter neplodnosti.
Biokemičarka dr. Raymanova, ki sodi
med vodilne poznavalce selena, je
doktorirala na Oxfordski univerzi in predava na Fakulteti za biološke znanosti
Univerze v Surreyu v Angliji. Poleg tega vodi britansko raziskovalno skupino v
okviru obsežnega mednarodnega projekta PRECISE
(PREvention of Cancer by Intervention with Selenium), katerega cilj je
proučiti preprečevanje raka s pomočjo selena. Pogovarjali smo se na nedavni
mednarodni konferenci danskega društva za ortomolekularno medicino v
Kopenhagnu, kjer je kot vabljena predavateljica predstavila izsledke o selenu
pri varovanju zdravja.
S člankom »Selen v prehrani: Čas je za ukrepanje«,
ki ste ga objavili leta 1997 v British
Medical Journal, ste zelo vznemirili mednarodno strokovno javnost. Kaj vas
je do tega privedlo?
Tako ostre besede sem
uporabila na osnovi več raziskav, ki sem jih opravila v Veliki Britaniji v
zvezi s preeklampsijo, boleznijo nosečnic. Prišla sem do zelo zanimivih
odkritij, ki niso povezana le s to boleznijo. Ugotovila sem, da so količine
selena v hrani v Veliki Britaniji zelo nizke. Tudi v številnih predelih Evrope,
posebej v severni, srednji in vzhodni Evropi, je količina selena v hrani precej
nižja, kot priporoča stroka. V primeru Velike Britanije je selena manj
približno za polovico.
Ko upoštevamo dejstvo, da je
selen izjemno pomembna sestavina različnih encimov, moramo reči, da predstavlja
pomanjkanje tega mikroelementa za organizem precejšen problem. Med drugim je
selen sestavina izjemno pomembnega encima glutationperoksidaze, ki v telesu
deluje proti oksidantom. Ko v telesu primanjkuje selena, se aktivnost glutationperoksidaze
zmanjša. To lahko sproži številne zdravstvene težave v zvezi z boleznimi srca
in ožilja, astmo, vnetjem trebušne slinavke in drugimi boleznimi. Skratka, ko v
telesu primanjkuje selena, obstaja precejšnje tveganje za nastanek bolezni.
Poudarjate torej, da je selen
nepogrešljiv v obrambi pred različnimi boleznimi?
Da, kajti ustrezne vsebnosti
selena v organizmu so ključnega pomena za pravilno delovanje imunskega sistema
oziroma za odpornost organizma. Kot kažejo raziskave, je selen nepogrešljiv v
obrambi pred virusi. Če se telo s premalo selena okuži z virusom, kot je na
primer virus gripe ali virus Coxsackie, ali pa morda virus hepatitisa, potem
lahko ta virus mutira v bistveno bolj nevarno obliko in povzroči težjo obliko bolezni.
Nadalje je že dlje časa poznan vpliv selena na plodnost pri obeh spolih. V
zadnjih letih se je pokazalo, da je selen pomemben tudi pri raku.
Izjemno pomembna lastnost
selena je, da deluje kot prestreznik težkih kovin.
S težkimi kovinami, kot so svinec,
živo srebro, kadmij, nikelj in aluminij, si čedalje bolj obremenjujemo telo,
saj je z njimi v našem okolju onesnaženo praktično vse: zrak, voda, hrana,
nekateri pripomočki, ki jih redno uporabljamo itd. Težke kovine so hudi strupi,
ki prodirajo in se nepovratno umeščajo v najbolj občutljive dele organizma, na
primer v živčni sistem. Zato je njihovo prestrezanje primarnega pomena in selen
se najprej porablja v te namene. Ker pa je onesnaževanja s težkimi kovinami
vedno več, raste tudi poraba selena v zvezi s tem.
Naslednje obsežno področje delovanja selena je
več deset encimov, ki tvorijo imunski sistem oziorma odpornost organizma in
brez selena ne morejo izvajato svojih nalog.
V hrani pa je količina selena
omejena in tako ga zaradi večje porabe na prvem področju začne primanjkovati za
delovanje imunskega sistema oziroma za odpornost organizma. To dogajanje je
tiho, nezaznavno, nenehno. Pravzaprav pa gre za zelo obsežen, tako rekoč
civilizacijski eksistenčni problem, za obstoj. Številke so neizprosne. Pred
tremi desetletji smo govorili o 4 do 5 odstotkih alergij med prebivalstvom,
danes pa je tega desetkrat več! Torej je koristno, če selen k hrani dodajamo.
Katere skupine prebivalstva
so, glede na izsledke vaših raziskav, še posebej ogrožene?
Še zlasti bi opozorila na
najstnike, ki imajo slabe prehranjevalne navade in kadilce, kajti kajenje
uničuje selen.
Katera živila vsebujejo
največ selena?
Pomemben vir selena so
žitarice, kot sta pšenica in riž, veliko ga je tudi v poru in čebuli ter v
različnih lešnikih, denimo v brazilskih oreščkih. Bogat vir selena so morske
ribe, zato je prav, da jih redno vključujemo v svoj jedilnik.
Vendar moramo ob tem
upoštevati dejstvo, da količina selena v žitih in v drugih živilih močno niha v
odvisnosti od količine selena v okolju, kjer rastejo oziroma živijo. Znana so
takšna nihanja selena v žitih. Veliko selena je v nekaterih območjih v ZDA, v
Kanadi, osrednji Aziji in Avstraliji, medtem ko ga je v Evropi manj. Zlasti v
Skandinaviji in v nekaterih predelih
Srednje in Vzhodne Evrope.
Medtem ko je bilo v
preteklosti v Evropi selena dovolj, saj so ljudje in živali prejemali minimalne
nujno potrebne količine tega mikroelementa, pa se v zadnjih desetletjih zaradi
sodobnih pridelovalnih metod količina selena razporedi na 3 do 4 krat večji
pridelek na enaki obdelovalni površini. Poleg tega je sodobni človek obremenjen
s prej omenjenim onesnaženjem zaradi težkih kovin in rezultat je, da dobi v
hrani precej manj selena, kot ga potrebuje.
Na osnovi katerih spoznanj
ste še načrtovali projekt PRECISE?
Mednarodni raziskovalni
projekt PRECISE, pri katerem
sodelujemo raziskovalci iz ZDA, Danske, Švedske, Finske in Velike Britanije,
sodi med v svetu največje in najbolj izčrpne raziskave preprečevanja rakavih
bolezni. Preprečevati je bolje kot zdraviti. To je zlato pravilo.
V raziskavi bo sodelovalo
42.000 zdravih Evropejcev in Američanov v starosti od 60 do 74 let, ki bodo
dobivali 100, 200 ali 300 mikrogramov selena dnevno oziroma placebo tableto
najmanj pet let, kar naj bi pokazalo, katera količina dodatnega selena je za
varovanje zdravja najbolj učinkovita. SelenoPrecise
in placebo tablete posebej za to študijo pripravlja dansko farmacevtsko
podjetje Pharma Nord. To podjetje se
je specializiralo predvsem na izdelovanje naravnih dodatkov k vsakodnevni
prehrani, ki imajo varovalni učinek na zdravje. Projekt v vrednosti 35
milijonov ameriških dolarjev financirajo Narodni inštituti za varovanje zdravja
vseh sodelujočih držav ter številna druga podjetja, organizacije in
posamezniki.
V ozadju projekta PRECISE je več znanstvenih raziskav, ki
niso pokazale samo, da pomanjkanje selena v prehrani poveča tveganje za
nastanek rakavih obolenj, temveč so pokazale tudi, da ima dodajanje selena
varovalni učinek na človekovo zdravje. Pomembne znanstvene temelje predstavlja
zlasti raziskava preprečevanja rakavih bolezni v kitajski provinci Linxian,
kjer imjoa največ raka na požiralniku in želodcu na svetu, hkrati pa ima to
območje zelo nizke količine selena v tleh. Zato se je skupina raziskovalcev
odločila, da bodo preverili, ali bi nekateri vitamini in minerali kot dodatki k
vsakodnevni prehrani lahko zmanjšali pogostnost in umrljivost zaradi teh oblik
raka. V letih od 1986 do 1991 je skoraj 30.000 ljudi v starosti od 40 do 69 let
dobivalo različne kombinacije vitaminov in mineralov oziroma placebo tablete.
Že po dveh letih se je pogostnost raka pomembno znižala, še zlasti pri ljudeh,
ki so dobivali kombinacijo selena, vitamina E in betakarotena.
Druga za nas zelo pomembna
študija pa je raziskava Larryja C. Clarka z Univerzitetnega centra za rak v
Arizoni in njegovih sodelavcev, ki so želeli ugotoviti, ali dodajanje selena k
hrani (200 mikrogramov dnevno), lahko zmanjša pogostnost kožnega raka.
Raziskava, ki je potekala v letih 1983 do 1991 in v kateri je sodelovalo 1.312
bolnikov, je pokazala, da dodajanje selena sicer nima učinka pri raku na koži,
pač pa so se pomembno zmanjšale druge oblike raka. Tako so ugotovili za 63
odstotkov manj raka na prostati, za 58 odstotkov manj raka na debelem črevesu
in danki in za 46 odstotkov manj
pljučnega raka. Poleg tega je študija pokazala za 37 odstotkov manj vseh
rakavih bolezni in za polovico manjšo umrljivost zaradi raka. Torej, kot kažejo
te in druge študije, pomanjkanje selena v organizmu povzroča oslabitev imunskega
sistema oziroma odpornosti organizma, povečana količina tega življenjsko
pomembnega mikroelementa v prehrani pa telesne obrambne mehanizme pomembno
okrepi.
Kot pomožna študija projekta PRECISE poteka tudi raziskava učinkov
selena na delovanje možganov. Do kakšnih ugotovitev ste prišli?
O izsledkih te študije bomo
uradno poročali šele prihodnje leto. Obstajajo številne indikacije, da je selen
zelo pomemben za delovanje možganov. Ko, na primer, organizmu primanjkuje
selena, imajo možgani prednost pri dobavljanju tega mikroelementa. Nadalje,
dodajanje selena zmanjša težke epileptične napade pri otrocih. Pri starejših
ljudeh so raziskave pokazale, da so nizke stopnje selena povezane s senilnostjo
in hitrejšim upadanjem miselnih sposobnosti. Preiskave
bolnikov z Alzmeimerjevo
boleznijo so pokazale, da znašajo
koncentracije selena v njihovih možganih samo 60 odstotkov selena pri kontrolni
skupini. Poleg tega je iz izsledkov več študij razvidno, da povzroča
pomanjkanje selena depresivnost, utrujenost in bolj sovražno vedenje, medtem ko
imajo ustrezne količine selena v organizmu blagodejne učinke na razpoloženje in
duševno počutje.
Tablete Bio-Selen+Cink® danskega farmacevtskega podjetja Pharma Nord, ki sodijo glede na zelo dobro vsrkljivost po zaužitju med vodilne preparate v svojem razredu, so dosegljive tudi v vseh lekarnah na slovenskem tržišču.
|
MIC MENGEŠ Levčeva 16, 1234 Mengeš |
|
|