3 ×
Kategorije
FleXtend
Kategorija: Vsi izdelki
Na zalogi.
- Opis izdelka
- Dodatne informacije
- Slika izdelka
FleXtend je mednarodno registrirani medicinski pripomoček, ki se uporablja za krepitev oslabelih mišič podlahti, dlani in prstov.
FleXtend je rešitev za številne utesnitvene in kompresijske nevropatije, kot na primer sindrom karpalnega kanala, teniški/golfistični komolec, sindrom kubitalnega kanala, ukleščen palec/prst, Guyonov sindrom, Dupuytrenova kontraktura in drugi, ali zgolj za obnovitev/pridobitev moči v mišicah podlahti, dlani in prstov.
Flextend smo v okviru razširjenega strokovnega kolegija na ortopedski kliniki in predavanja na centru za medicinsko rehabilitacijo uspešno predstavili tudi na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in Mariboru.
1.Manšeta
2. Varnostni zaponki na konceh elastičnih trakov
3. Elastični trak - lažji ali močnejši
4.Obroči na rokavici
5. Patentirana rokavica BSI za obojestransko uporabo
Vaje in program izvedbe
Za vsako diagnozo so predpisane specifične vaje in specifičen program izvajanja, ki mu je treba natančno slediti, za zagotavljanje optimalnih rezultatov.
Vaje s sistemom FleXtend izvajamo 10 minut zjutraj in 10 min zvečer, to je vse.
V ZDA in EU so metodo patentirali, kar pomeni, da so jo ustrezne ustanove verificirale in pozitivno ocenile. Predstavili smo jo tudi pri nas v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so jo strokovno potrdili.
Sindrom karpalnega kanala
Ljudem, ki trpijo za znaki sindroma karpalenga kanala ali katere druge utesnitvene nevropatije, se svetuje, da najprej opravijo nevrološki pregled z elekromiografijo in pridobijo natačno diagnozo.
Nato praviloma sledi dogovor za termin svetovanja, kjer se vam predstavi medicinski pripomoček, Flextend, izmeri dlan (za izbor ustrezne velikosti rokavice) in se naučite izvajati vaje, ki so predpisane v programu za obravnavanje vaše bolezni. V kolikor smatrate, da svetovanja ne potrebujete si lahko dlan izmerite tudi sami in naročite želeno velikost rokavice, ter pripišete za kateri program želite prejeti.
Flextend vodnik po velikostih.
Kaj je sindrom karpalnega kanala
Ali ste kdaj začutili
• mravljince v prstih na roki?
Morda pri tipkanju ali za volanom, pri delu z računalnikom, pri rekreaciji ali doma pri hišnih opravilih, pospravljanju, kuhi? Kaj pa
• občasna otrplost na roki,
• bolečina pod palcem,
ki izžareva po podlahti in nadlahti tja do vratu? Ali pa
• bolečina, ki se iz zapestja širi
proti prstom na roki? Morda ste začutili
• oslabljena občutek dotika in
• občutek toplo-hladno
ali pa vas moti
• oslabeli stisk roke?
Ne morete držati pisala, lista papirja, predmeti uhajajo iz rok? Kot da bi postali čudno nerodni. Nadaljnji zaplet je
• zatekanje roke in podlahti ob hudi bolečini, ki se oglasi zvečer, traja vso noč in odide z jutrom. Si predstavljate?
Človek mesece
• slabše, slabo ali sploh ne spi.
Si mislite, kakšno je v tem obdobju počutje, kako je z zbranostjo v službi, za volanom ... z medsebojnimi odnosi!
• Opisani znaki ne nastopijo hkrati,
na začetku so posamični in pravzaprav opozorilni, vendar se žal le še stopnjujejo.
Skupek vseh teh težav medicina poimenuje sindrom karpalnega kanala.
Vzročni in sprožilni dejavniki za sindrom karpalnega kanala
Znaki pri sindromu karpalnega kanala nastajajo zaradi vnetja tetiv in posledičnega stisnjenja živca. Vzroki in sprožilni dejavniki so številni. Mednje prištevamo sladkorno bolezen, kajenje, alkoholizem,
avtoimune bolezni (revma, skleroderma), jemanje oralnih kontraceptivov, eklampsijo, oslabelo delovanje ščitnice, dolgotrajne hemodialize, debelost itd. Znani so primeri sindroma med
nosečnostjo, ki po porodu izginejo. Najbolj obsežni vzročni dejavniki pa so povezani s poklicnimi oziroma ljubiteljskimi dejavnostmi. Gre za ponavljajoče se gibe rok v prisilni drži. Takih poklicev in dejavnosti je precej:
• tajnice,
• vsi, ki delajo z računalnikom,
• delavci pri tekočem traku,
• kuharji ,
• zobozdravniki,
• fizioterapevti,
• igralci tenisa, golfa, košarke, rokometa,
• nekatere težkoatletske discipline,
• glasbeniki,
• gradbeni delavci,
• trgovci,
• poklicni vozniki,
• elektrikarji itd.
Sindrom je pogostejši pri ženskah, največ ga je med štiridesetim in šestdesetim letom. In dosedanje zdravljenje? Zapestje se imobilizira v nevtralnem položaju z opornico, ki se nosi ponoči.
Naslednja pomoč so tablete z nesteroidnimi antirevmatiki, pa posebne injekcije v zapestje, kar pa je zaradi možnih poškodb tudi tvegano. Zadnji poseg je bil kirurško zdravljenje. Obstajata klasična tehnika in endoskopska operacija. Iz tujih in domačih izkušenj je razvidno, da tudi operativni posegi vselej ne odpravijo težav. Ni malo bolnikov, pri katerih je potrebno operacijo ponoviti, nekateri pa morajo po dolgotrajnem zdravljenju na drugo delovno mesto oziroma se invalidizirajo ali celo invalidsko upokojijo.
