V košarici ni izdelkov.
“Izsledki raziskav na področjih medicine, fiziologije in biokemije so pokazali, da je pomanjkanje selena v prehrani med najbolj pomembnimi razlogi za zmanjšanje odpornosti organizma,” poudarja prof. dr. Margaret P. Rayman, ki je pred leti z odmevnim uvodnikom v reviji British Medical Journal opozorila javnost na ta skrb vzbujajoč problem. Količina selena v povprečnem britanskem jedilniku se je v zadnjih dveh desetletjih skrčila za več kot polovico, hkrati pa je v porastu pogostnost raka, bolezni srca in ožilja ter neplodnosti.
Biokemičarka dr. Raymanova, ki sodi med vodilne poznavalce selena, je doktorirala na Oxfordski univerzi in predava na Fakulteti za biološke znanosti Univerze v Surreyu v Angliji. Poleg tega vodi britansko raziskovalno skupino v okviru obsežnega mednarodnega projekta PRECISE (PREvention of Cancer by Intervention with Selenium), katerega cilj je proučiti preprečevanje raka s pomočjo selena. Pogovarjali smo se na nedavni mednarodni konferenci danskega društva za ortomolekularno medicino v Kopenhagnu, kjer je kot vabljena predavateljica predstavila izsledke o selenu pri varovanju zdravja.
S člankom »Selen v prehrani: Čas je za ukrepanje«, ki ste ga objavili v British Medical Journal, ste zelo vznemirili mednarodno strokovno javnost. Kaj vas je do tega privedlo?
Tako ostre besede sem uporabila na osnovi več raziskav, ki sem jih opravila v Veliki Britaniji v zvezi s preeklampsijo, boleznijo nosečnic. Prišla sem do zelo zanimivih odkritij, ki niso povezana samo s to boleznijo. Ugotovila sem, da so količine selena v hrani v Veliki Britaniji zelo nizke. Tudi v številnih predelih Evrope, posebej v severni, srednji in vzhodni Evropi, je količina selena v hrani precej nižja kot priporoča stroka. V primeru Velike Britanije je selena manj približno za polovico.
Ko upoštevamo dejstvo, da je selen izjemno pomembna sestavina različnih encimov, moramo reči, da predstavlja pomanjkanje tega mikroelementa za organizem precejšen problem. Med drugim je selen sestavina izjemno pomembnega encima glutationperoksidaze, ki v telesu deluje proti oksidantom. Ko v telesu primanjkuje selena, se aktivnost glutationperoksidaze zmanjša. To lahko sproži številne zdravstvene težave v zvezi z boleznimi srca in ožilja, astmo, vnetjem trebušne slinavke in drugimi boleznimi. Skratka, ko v telesu primanjkuje selena, obstaja precejšnje tveganje za nastanek bolezni.
Poudarjate torej, da je selen nepogrešljiv v obrambi pred različnimi boleznimi?
Da, kajti ustrezne vsebnosti selena v organizmu so ključnega pomena za pravilno delovanje imunskega sistema oziroma za odpornost organizma. Kot kažejo raziskave, je selen nepogrešljiv v obrambi pred virusi. Če se telo s premalo selena okuži z virusom, kot je na primer virus gripe ali virus Coxsackie, ali pa morda virus hepatitisa, potem lahko ta virus mutira v bistveno bolj nevarno obliko in povzroči težjo obliko bolezni. Nadalje je že dlje časa poznan vpliv selena na plodnost pri obeh spolih. V zadnjih letih se je pokazalo, da je selen pomemben tudi pri raku.
Izjemno pomembna lastnost selena je, da deluje kot prestreznik težkih kovin.
S težkimi kovinami, kot so svinec, živo srebro, kadmij, nikelj in aluminij, si čedalje bolj obremenjujemo telo, saj je z njimi v našem okolju onesnaženo praktično vse: zrak, voda, hrana, nekateri pripomočki, ki jih redno uporabljamo itd. Težke kovine so hudi strupi, ki prodirajo in se nepovratno umeščajo v najbolj občutljive dele organizma, na primer v živčni sistem. Zato je njihovo prestrezanje primarnega pomena in selen se najprej porablja v te namene. Ker pa je onesnaževanja s težkimi kovinami vedno več, raste tudi poraba selena v zvezi s tem.
Naslednje obsežno področje delovanja selena je več deset encimov, ki tvorijo imunski sistem oziorma odpornost organizma in brez selena ne morejo izvajato svojih nalog.
V hrani pa je količina selena omejena in tako ga zaradi večje porabe na prvem področju začne primanjkovati za delovanje imunskega sistema oziroma za odpornost organizma. To dogajanje je tiho, nezaznavno, nenehno. Pravzaprav pa gre za zelo obsežen, tako rekoč civilizacijski eksistenčni problem, za obstoj. Številke so neizprosne. Pred tremi desetletji smo govorili o 4 do 5 odstotkih alergij med prebivalstvom, danes pa je tega desetkrat več! Torej je koristno, če selen k hrani dodajamo.
Katere skupine prebivalstva so, glede na izsledke vaših raziskav, še posebej ogrožene?
Še zlasti bi opozorila na najstnike, ki imajo slabe prehranjevalne navade in kadilce, kajti kajenje uničuje selen.
Katera živila vsebujejo največ selena?
Pomemben vir selena so žitarice, kot sta pšenica in riž, veliko ga je tudi v poru in čebuli ter v različnih lešnikih, denimo v brazilskih oreščkih. Bogat vir selena so morske ribe, zato je prav, da jih redno vključujemo v svoj jedilnik.
Vendar moramo ob tem upoštevati dejstvo, da količina selena v žitih in v drugih živilih močno niha v odvisnosti od količine selena v okolju, kjer rastejo oziroma živijo. Znana so takšna nihanja selena v žitih. Veliko selena je v nekaterih območjih v ZDA, v Kanadi, osrednji Aziji in Avstraliji, medtem ko ga je v Evropi manj. Zlasti v Skandinaviji in v nekaterih predelih Srednje in Vzhodne Evrope.
Medtem ko je bilo v preteklosti v Evropi selena dovolj, saj so ljudje in živali prejemali minimalne nujno potrebne količine tega mikroelementa, pa se v zadnjih desetletjih zaradi sodobnih pridelovalnih metod količina selena razporedi na 3 do 4 krat večji pridelek na enaki obdelovalni površini. Poleg tega je sodobni človek obremenjen s prej omenjenim onesnaženjem zaradi težkih kovin in rezultat je, da dobi v hrani precej manj selena, kot ga potrebuje.
Na osnovi katerih spoznanj ste še načrtovali projekt PRECISE?
Mednarodni raziskovalni projekt PRECISE, pri katerem sodelujemo raziskovalci iz ZDA, Danske, Švedske, Finske in Velike Britanije, sodi med v svetu največje in najbolj izčrpne raziskave preprečevanja rakavih bolezni. Preprečevati je bolje kot zdraviti. To je zlato pravilo.
V raziskavi bo sodelovalo 42.000 zdravih Evropejcev in Američanov v starosti od 60 do 74 let, ki bodo dobivali 100, 200 ali 300 mikrogramov selena dnevno oziroma placebo tableto najmanj pet let, kar naj bi pokazalo, katera količina dodatnega selena je za varovanje zdravja najbolj učinkovita. SelenoPrecise in placebo tablete posebej za to študijo pripravlja dansko farmacevtsko podjetje Pharma Nord. To podjetje se je specializiralo predvsem na izdelovanje naravnih dodatkov k vsakodnevni prehrani, ki imajo varovalni učinek na zdravje. Projekt v vrednosti 35 milijonov ameriških dolarjev financirajo Narodni inštituti za varovanje zdravja vseh sodelujočih držav ter številna druga podjetja, organizacije in posamezniki.
V ozadju projekta PRECISE je več znanstvenih raziskav, ki niso pokazale samo, da pomanjkanje selena v prehrani poveča tveganje za nastanek rakavih obolenj, temveč so pokazale tudi, da ima dodajanje selena varovalni učinek na človekovo zdravje. Pomembne znanstvene temelje predstavlja zlasti raziskava preprečevanja rakavih bolezni v kitajski provinci Linxian, kjer imajo največ raka na požiralniku in želodcu na svetu, hkrati pa ima to območje zelo nizke količine selena v tleh. Zato se je skupina raziskovalcev odločila, da bodo preverili, ali bi nekateri vitamini in minerali kot dodatki k vsakodnevni prehrani lahko zmanjšali pogostnost in umrljivost zaradi teh oblik raka. V letih od 1986 do 1991 je skoraj 30.000 ljudi v starosti od 40 do 69 let dobivalo različne kombinacije vitaminov in mineralov oziroma placebo tablete. Že po dveh letih se je pogostnost raka pomembno znižala, še zlasti pri ljudeh, ki so dobivali kombinacijo selena, vitamina E in betakarotena.
Druga za nas zelo pomembna študija pa je raziskava Larryja C. Clarka z Univerzitetnega centra za rak v Arizoni in njegovih sodelavcev, ki so želeli ugotoviti, ali dodajanje selena k hrani (200 mikrogramov dnevno), lahko zmanjša pogostnost kožnega raka. Raziskava, ki je potekala v 8 let in v kateri je sodelovalo 1.312 bolnikov, je pokazala, da dodajanje selena sicer nima učinka pri raku na koži, pač pa so se pomembno zmanjšale druge oblike raka. Tako so ugotovili za 63 odstotkov manj raka na prostati, za 58 odstotkov manj raka na debelem črevesu in danki in za 46 odstotkov manj pljučnega raka. Poleg tega je študija pokazala za 37 odstotkov manj vseh rakavih bolezni in za polovico manjšo umrljivost zaradi raka. Torej, kot kažejo te in druge študije, pomanjkanje selena v organizmu povzroča oslabitev imunskega sistema oziroma odpornosti organizma, povečana količina tega življenjsko pomembnega mikroelementa v prehrani pa telesne obrambne mehanizme pomembno okrepi.
Kot pomožna študija projekta PRECISE poteka tudi raziskava učinkov selena na delovanje možganov. Do kakšnih ugotovitev ste prišli?
O izsledkih te študije bomo uradno poročali šele prihodnje leto. Obstajajo številne indikacije, da je selen zelo pomemben za delovanje možganov. Ko, na primer, organizmu primanjkuje selena, imajo možgani prednost pri dobavljanju tega mikroelementa. Nadalje, dodajanje selena zmanjša težke epileptične napade pri otrocih. Pri starejših ljudeh so raziskave pokazale, da so nizke stopnje selena povezane s senilnostjo in hitrejšim upadanjem miselnih sposobnosti. Preiskave bolnikov z Alzmeimerjevo boleznijo so pokazale, da znašajo koncentracije selena v njihovih možganih samo 60 odstotkov selena pri kontrolni skupini. Poleg tega je iz izsledkov več študij razvidno, da povzroča pomanjkanje selena depresivnost, utrujenost in bolj sovražno vedenje, medtem ko imajo ustrezne količine selena v organizmu blagodejne učinke na razpoloženje in duševno počutje.
Tablete Bio-Selen+Cink® danskega farmacevtskega podjetja Pharma Nord, ki sodijo glede na zelo dobro vsrkljivost po zaužitju med vodilne preparate v svojem razredu, so dosegljive v vseh bolje založenih lekarnah in specializiranih trgovinah na Slovenskem.
