Ustrezna prehranska dopolnila so sestavni del zdrave prehrane

V zadnjem času pogostoma beremo: »S pestro in uravnoteženo prehrano lahko dobimo vsa potrebna mikrohranila«, pri čemer se misli zlasti na prehranska dopolnila. Ljudem se želi dopovedati, da prehranska dopolnila pravzaprav niso potrebna. Treba se je pa vprašati, kakšne razmere imamo na področju pestre in uravnotežene oziroma zdrave prehrane v praksi. 

Zdravje in zdrava prehrana sta si tako blizu, da ju lahko brez posebnih težav opredelimo kot dvojčka, brez katerega ne gre. Zdravje ima svoj negativni pol – to je bolezen, prav tako pa ima ideal zdrave prehrane svojo prakso, ki je vse prej kot to, kar govorimo v teoriji. Ko si ze-o prizadevamo za zdravje, je samoumevno, da gre še za bolezni, ki se jim zoperstavljamo tudi z zdravili in niti na misel nam ne pride, da bi rekli: »Halo, dragi moji! Dajmo zdravo živeti in tako ne bomo potrebovali zdravil!« Kdor bi tako promoviral zdravje, bi se soočil s hudimi komentarji, da ne upošteva realnega stanja, da se pač bolezni ne da izkoreniniti in da bo smiselna in upravičena raba zdravil ostala, dokler bo obstajal človeški rod. Seveda se s tem strinjamo, ampak glejte protislovje! Ko od para »zdravje in zdravila« preidemo k paru »pestra uravnotežena prehrana in prehranska dopolnila«, pa se vse skupaj zaobrne za stoosemdeset stopinj. V medijih se kar naprej iz strokovnih virov forsira, da je rešitev za pomanjkanje mikrohranil zgolj v pestri in uravnoteženi prehrani ter da prehranskih dopolnil pravzaprav ni treba. Ta trditev ne upošteva dejanskega stanja, ker teorijo enači s prakso in to je problem, saj moramo idealno prehrano kar naprej soustvarjati, se učiti in kot se pokaže, delujejo tudi dejavniki, ki pridobitev vseh potrebnih mikrohranil samo z živili dejansko onemogočajo.

V medicini se je oblikoval pojem nutritivna farmakoterapija, ki se tudi pri nas bolj in bolj uveljavlja. Gre za povezavo med farmakoterapijo in nutricistiko oziroma prehranjevanjem. Izkaže se, da je v tej povezavi zdravljenje bolj uspešno in racionalno. Ko je nekdo bolan, seveda potrebuje kar najboljšo prehrano oziroma »pestro in uravnoteženo prehrano«, ki včasih prav zaradi dopolnil pridobiva in utrjuje svojo pestrost in uravnoteženost. Vendar beremo trditve, da »je pomanjkanje posameznih elementov pri ljudeh redko, saj jih rastlinska in živalska hrana vsebujeta dovolj«. V isti sapi se navaja, da pa »…je izjem, ki potrebujejo več vitaminov in mineralov (beri prehranskih dopolnil) in ljudi, ki se ne prehranjujejo optimalno, veliko…«. Tako takšne trditve negirajo same sebe, toda najbolje je, da v sami praksi vidimo, kako je s potrebami po ustreznih prehranskih dopolnilih. Izbrali smo dve.

Kako je s prehranskim dopolnilom ubikinon Q10

Za mikrohranilo ubikinon Q10 (sinonimi: koencim Q10, ubidekarenon itd.) je znano, da ga začne primanjkovati v 2. polovici srednjih let in v tretjem življenjskem obdobju. Značilno je še pomanjkanje ubikinona Q10 pri številnih boleznih, pri stresih, rekreaciji in vrhunskih športnikih. Viri za Q10 so tvorba lastnega Q10 in živila. V povprečju je pomanjkanje 30 mg ubikinona dnevno, v optimalni prehrani ga pa prejmemo 6 mg. Če bi želeli prejemati potrebno količino Q10 samo s prehrano, bi morali dnevno zaužiti nekajkratno količino hrane. To seveda ne gre, ne telesno, ne finančno in tudi ne zdravstveno. Trditev, da lahko vse dobimo v rastlinski in živalski hrani, zato odpade.

Rešitev je že desetletja v prehranskem dopolnilu ubikinon Q10. Pri tem to pomanjkanje ni redko, saj gre za kompletne starostne skupine v višjih letih. Bolj ko grejo leta, več je tega. Brez pretiravanja govorimo o desettisočih v Sloveniji, kar zagotovo ni izjema ampak pomembno pravilo. Na mednarodni sceni o ubikinonu Q10, v kateri avtor tega sestavka aktivno sodeluje že od daljnega leta 1998 (od prve svetovne kon-ference v Bostonu) in jo pozna tudi prek osebnih stikov, ni nikogar, ki bi zagovarjal, da lahko manko ubikinona Q10 pokrijemo brez prehranskih dopolnil.

Na globalni mednarodni sceni so v navezi na Q10 v zadnjih dvajsetih letih mnoge države spoznale, da lahko z ubikinonom Q10 ob primerni strategiji dosegajo izrazite premike v zaporedju »več energije med ljudmi – več zdravja – večja produktivnost – večja profitna mera« v vsej razvejeni človeški ustvarjalnosti. Brez pretiravanja govorimo o civilizacijskem prenavljanju človeškega rodu in vse njegove dejavnosti. V New Yorku, junija 2018 se je na konferenci o Q10 zgodilo nekaj posebnega. Na vseh prejšnjih svetovnih konferencah (potekajo na 2 do 3 leta) je bila nosilec mednarodna asociacija za Q10. Do leta 2018 so vrhunske medicinske ustanove zgolj participirale s svojimi študijami in raziskavami. To pot pa je Medicinska fakulteta na Univerzi Columbia NYC s svojimi najboljšimi strokovnimi in organizacijskimi kadri predlagala, da direktno sodeluje v pripravi in izvedbi srečanja. Kdor ima količkaj vpogleda v mednarodno sceno, ve, kaj predstavlja in kaj pomeni ta fakulteta in ta univerza. Predlog, ki ga je mednarodna srenja sprejela, je vsekakor rezultat spoznanja, kaj prehransko dopolnilo Q10 je in kakšne civilizacijske potenciale prinaša ob celostnem umeščanju v življenje in delo.

Ob tem dejstvu ni druge, kot da povemo, da v domačem okolju tega spoznanja ni (dovolj) oziroma, da je umeščanje tega področja nadirno (nadir je nasprotje od zenita). Tako smo tudi konec julija letos spet brali, da prehranskih dopolnil pač ni treba, saj dobimo vse v rastlinski in živalski hrani, pri čemer se ubikinon Q10, kljub omenjenemu epohalnemu globalnemu dogajanju – niti omenil ni.

V Sloveniji ni dovolj selena

Za mikrohranilo selen je dovolj podatkov. V domači literaturi piše, da so tla v Sloveniji s selenom revna in je možnost pomanjkanja selena v prehrani, posebej pri starejših in vegetarijancih visoka. Za pitno vodo je standardiziranih 10 mcg selena na liter. V Ljubljani pa so ga izmerili 0,5 mcg! Dvajsetkrat manjša količina selena vpliva na celotno verigo: »tla – rastline – živali« in še na značilno pomanjkanje selena v hrani. Ko so preverjali vnos selena pri slovenskih vojakih nabornikih, ki imajo zagotovo visoko absorpcijo živil, so ugotovili premajhen vnos selena in posledično se je raven glede na standard ustavila pri 0,75. V neki mednarodni študiji, ko so preverjali raven selena pri nosečnicah v popkovnični krvi (to je kri, s katero mati prehranjuje plod), so dobili te številke: Italija 113 enot, Slovenija 76 enot(!) in Grčija 104 enote. Spet nizka raven!

Dodatno krnijo zadosten vnos selena prek hrane dejstva, da je v naravi razpoložljivega selena relativno čedalje manj, da mu razpoložljivost zmanjšuje ekološka pridelava rastlinskih in živalskih živil in da ga je manj tudi zaradi prehoda na sodobno ogrevanje, ko se opuščajo fosilna goriva oziroma kurjenje na drva, To je presenetljivo, a tako je. Ko dodamo še staranje ljudi, vegane in vegetarijance ter številne bolezni s premalo selena, ne preseneča, da stroka že desetletja ob nedvoumni zahtevi po uravnoteženi in pestri prehrani terja dodatni ustrezni vnos selena v telo.

Po navedbah se vsa populacija pri nas zgolj tretjinsko oskrbuje s potrebnim selenom. Poglejmo uradne zdravstvene trditve za prehranska dopolnila s selenom: selen ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, pri delovanju ščitnice, pri varovanju celic pred oksidativnim stresom, pri nastajanju semenčic ter prispeva k ohranjanju zdravih las in zdravih nohtov. Cela mavrica je to, a že samo pri imunskem sistemu smo vpeti v celoten spekter zdravja in bolezni. Zdravstvene težave nastopajo zaradi pešanja imunosti in zato je toliko pomembno, da s selenom kar najbolj verodostojno, objektivno in stvarno pomagamo posameznikom in družbi v vseh ozirih, tudi v ekonomskem. Saj zdravje je slej ko prej tudi nacionalni proizvodni tvorec.

In to so mnoge države tudi spoznale ter ukrepale. Kako drugače na primer razložiti, da je v Nemčiji jemanje selena štirikratnik tega, kar imamo v Sloveniji, da ji Finska diha za ovratnik itd. itd. Zato še enkrat ponovimo naslov:

Ustrezna prehranska dopolnila so preverjeni sestavni del zdrave prehrane.

0
    0
    Košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino
      Izračunaj stroške dostave